3. adventna nedelja, 13. 12. 2020

V preteklih nedeljah je bilo v bogoslužju poudarjeno, kaj pomeni prevzeti držo čuječnosti in kaj konkretno pomeni pripraviti Gospodu pot. Na to tretjo adventno nedeljo, imenovano tudi Gaudete oz. 'nedelja veselja', nas bogoslužje vabi doumeti duha, v katerem se vse to dogaja, torej veselje. Prva drža je stalno veselje: »Zmeraj se veselite« (1Tes 5,16), kot pravi sv. Pavel.

NEDELJSKA BOŽJA BESEDA

1. berilo

Glasno se veselimo v Gospodu

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 61,1-2.10-11)

Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, da oznanim leto Gospodove milosti.
Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu. Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja, ovil me je z ogrinjalom pravičnosti kakor ženina, ki si nadéne venec, kakor nevesto, ki se okrasi z nakitom. Saj kakor zemlja poraja svojo rast in kakor vrt poganja svoje seme, tako bo Gospod Bog dal poganjati pravičnost in hvalo pred vsemi narodi.

Psalm

Odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.«

Lk 1,46-48.49-50.53-54

Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku;
zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.«

Velike reči mi je stóril Mogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod traja njegovo usmiljenje
z njimi, ki mu v strahu služijo.

Odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.«

Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja.

Odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.«

2. berilo

Bog naj nas ohrani brez graje ob prihodu Gospoda

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 5,16-24)

Bratje in sestre, vedno se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržíte. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržíte. Sam Bog miru naj vas posvetí, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj se ohrani neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.

Evangelij

Sredi med vami stoji, a vi ga ne poznate

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,6-8.19-28)

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem mesija.« »Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovóril. Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« Dejal je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaíja.«
Odposlanci so bili iz vrst farizejev. Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne mesija ne Elija ne prerok?« Janez jim je odgovóril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.«
To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.

RAZLAGA CERKVENIH OČETOV

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi glede na trditev iz Janezovega prologa o Janezu Krstniku: 'Ni bil on luč', »da bi se lahko upravičeno imenoval luč, saj je o njem in o svetih rekel naš Zveličar: 'Vi ste luč sveta' (Mt 5,14) in še posebej za Janeza: 'Pripravil bom svetilko svojemu maziljencu' (Ps 132, 17) ter še: ' On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči' (Jn 5,35), a je kljub temu on luč prejel v dar, prejel jo je od Luči. Svetilka nima od sebe luči, kakor tudi svetniki nimajo sposobnosti, da razsvetljujejo, ampak kot odsev luči resnice, so postali prinašalci za svet.« Origen pa takole razpravlja o vprašanju odposlancev farizejev: »Kaj torej? Si mar Elija?« in Janezovem odgovoru: »Nisem«: »Saj vsakdo, ki pozna Jezusove besede: 'On pa je, če hočete to sprejeti, Elija, ki mora priti' (Mt 11,14), se vpraša, zakaj je Janez odgovoril, da ni Elija. In kako naj torej razumemo tisti odlomek: ' In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo' (Lk 1,17)?« Origen pri tem pride do zaključka, da je treba razlikovati med tem, kar je v Janezu od njega in kaj je od Boga. Kot je zapisal sv. Pavel v drugem pismu Korinčanom: 'Duhovi prerokov se prerokom podrejajo', torej ni čudno, da je bil Janez, ki je  z duhom in močjo Elija obrnil srca očetov k otrokom, imenovan Elija, ki mora priti.

MOLITEV

Bog, naš Oče, tvoje ljudstvo se z živo vero pripravlja na praznovanje rojstva tvojega Sina. Naj doživimo veselje teh velikih skrivnosti ter jih slovesno in radostno obhajamo. Po našem Goslodu Jezusu Kristusu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Oče naš... Zdrava Marija... Slava Očetu...