Velika sobota, 3. 4. 2021

Na veliko soboto se Cerkev ustavlja ob Božjem grobu, da bi premišljevala njegovo smrt in vstajenje. Duhovni učitelj Gabriel od sv. Marije Magdalene pravi, da je ta sobota dan med trpljenjem velikega petka in slavo velikonočnega vstajenja, naš dan molitve in zbranosti ob umrlem Jezusu. Na ta dan Cerkev blagoslavlja ogenj, ki simbolizira razodevanje Boga in hkrati Kristusa kot luč. Prav tako ima močno simboliko blagoslavljanje velikonočnih jedil. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Pet rdečih pirhov, simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Zvečer nas obred velikonočne vigilije uvede v praznovanje velikonočnih skrivnosti. Velikonočna vigilija je za kristjane najpomembnejše bogoslužje v cerkvenem letu. Nekdaj je bilo v navadi, da se je v samostanih obhajala vigilija pred vsako nedeljo in velikonočna vigilija je tako dobila ime "mati vseh vigilij". Obred je sestavljen iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Povabljeni smo torej, da to noč preživimo v bdenju za Gospoda.