12. navadna nedelja, 20. 6. 2021
V današnjem evangeliju se srečamo z Jezusom in apostoli sredi viharja na morju. Apostoli se trudijo, da se rešijo iz viharja, Jezus pa spi. Morda na prvi pogled izgleda, kakor da Jezus ne želi pomagati apostolom. Pa vendar je tukaj še druga plat. Ne gre za to, da Jezus ne bi želel pomagati, ravno nasprotno, Jezus želi pomagati, a apostoli se reševanja iz viharja lotijo sami, na Jezusa se ne ozirajo. Mar ni tako mnogokrat tudi v našem življenju? Pogosto smo ob reševanju problemov tako zaposleni z mislijo, da lahko problem rešimo sami, da preprosto pozabimo na Boga in na to, da se lahko kadarkoli obrnemo nanj. Z zaupnim obračanjem k Bogu lahko vedno znova začutimo njegovo bližino.
NEDELJSKA BOŽJA BESEDA
1. berilo
Bog je določil meje naravnim zakonom
Berilo iz Jobove knjige (Job 38,1.8-11)
Tedaj je Gospod iz viharja spregovóril Jobu in rekel: »Kdo je zaprl morje z vrati, ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja; ko sem mu dal za oblačilo meglice, za njegove plenice temne oblake, ko sem nasipal proti njemu svojo mejo, mu postavil zapah in vrata ter rekel: ›Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!‹?«
Psalm
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Ps 107,23-24.25-26.28-29.30-31
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Rekel je in je vzdignil veter,
nevihto, ki je visoko dvignila valove.
Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen,
njihova duša je v nesreči drhtela.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
V svoji stiski so vpili h Gospodu,
iz njihovih nadlog jih je izpêljal.
Vihar je spreménil v tišino,
utihnili so valovi.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
Razveselili so se, da se je vihar pomíril,
pripluli so v pristanišče, kamor so želeli.
Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.
Odpev: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«
2. berilo
Vse je novo v Kristusu
Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 5,14-17)
Bratje in sestre, Kristusova ljubezen nas je privedla do tega, da smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je Kristus umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in vstal. Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.
Evangelij
Kristus je gospodar narave
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 4,35-41)
Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljímo se na drugo stran!« Ko so odslovíli množico, so ga vzeli s seboj v čolnu, v katerem je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«
RAZLAGA CERKVENIH OČETOV
Sv. Atanazij pravi: »Gospod, ki je nad morjem je z nevihto preizkusil njihovo vero ter razodel svojo moč.« Sv. Gregor Nacijanški pa dodaja: »Skrivnost učlovečenega Boga se razodeva ravno v počivanju njega, ki je mir in počitek za vse, ki so utrujeni in obteženi.« Origen in sv. Ciril Aleksandrijski pa v vidita v Jezusovem počivanju namero, da začne zoreti vera njegovih učencev.« Sv. Bazilij iz Cezareje pravi, da »očitna uporaba pojmov osebne avtoritete kaže na božjo identiteto večnega Sina«. Tertulijan pa pravi, da so se »v pomirjeni nevihti uresničile Abakukove ter Naumove prerokbe.« Sv. Avguštin in sv. Peter Krizolog pa pravita, da lahko takrat, ko smo v preizkušnji, zbudimo Kristusa, spečega v nas.« Prudencij pa pravi, da lahko »samo Ustvarjalec globočin pomiri nevihto ter hodi po vodi.«
MOLITEV
Sveti Bog, v svoji previdnosti nikogar ne zapustiš, kdor ostane zvest tvoji ljubezni. Naj ti s spoštovanjem služimo in te vedno ljubimo. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
