Avtor: Župnija Limbuš Objavljeno: 5. 02. 2022

5. navadna nedelja, 6. 2. 2021

Božja beseda, današnje 5. navadne nedelje nas vabi, da bi razmišljali o Božjem klicu in o našem odzivu na klic. V prvem berilu beremo o preroku Izaiju, ki se odzove Gospodovemu klicu z besedami: »Tukaj sem, pošlji mene!«. V drugem berilu slišimo, kako apostol Pavel po globokem srečanju z Gospodom prične oznanjati Kristusa. Evangelij pa nam predstavi čudežni ulov rib, potem ko Jezus apostolom svetuje naj odrinejo na globoko. Za apostole ni tako pomembno vidno znamenje čudeža, pač pa dejstvo, da če odrinejo v globino svojega srca lahko še tako preprosta in običajna opravila postanejo čudeži. Tudi nas Jezus vabi in kliče: »Odrini na globoko!« Ali sem pripravljen sprejeti to vabilo in odgovoriti na njegov klic?

 

 

NEDELJSKA BOŽJA BESEDA



1. berilo

Prerok se odzove Božjemu klicu

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 6,1-2.3-8

V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedél visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti. Drug drugemu so vzklikali in govorili: »Svet, svet, svet je Gospod nad vojskámi, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima.
Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, Gospoda nad vojskámi!« Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja. Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!«

 

Psalm

Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«

Ps 138,1-8

Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,
vpričo angelov ti prepevam.
Padam na kolena v tvojem svetem templju
in se zahvaljujem tvojemu imenu.

Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«

Zaradi tvoje dobrote in tvoje zvestobe te hvalim,
nadvse si poveličal svoje ime in svojo obljubo.
Na dan, ko sem klical, si me uslišal,
povečal si moč v moji duši.

Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«

Gospod, vsi kralji zemlje te bodo slavili,
ker so slišali tvoje besede.
Opevali bodo Gospodova pota,
kajti velika je Gospodova slava.

Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«

Zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.
Gospod, ti dokončaj moje delo.
Tvoja dobrota traja na veke,
dela svojih rok ne zapústi.

Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«

 

2. berilo

Oznanilo Kristusa sprejemamo z vero

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 15,1-11

Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izróčil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je vstal, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negódniku prikazal tudi meni. Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor vsi oni sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj. Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste sprejeli vero.

 

Evangelij

Apostoli pustijo vse in gredo za Jezusom

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 5,1-11)

Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo; on je pa stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je in iz čolna množice učil.
Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

 


 

RAZLAGA CERKVENIH OČETOV
 

Sv. Avguštin pravi: »Strokovni izraz ribolova je uporabljen po vsem odlomku zato, da bralec resno vzame podobo ribolova kot prispodobo Jezusovega delovanja in kot podobo sedanje Cerkve.« Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avguštin takole razlagal: »Dvakrat so učenci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugič po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakršna je sedaj in kakršna bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema množico, ki jo je nemogoče prešteti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri« (Govori 248,1). Tudi sv. Maksim Torinski je videl Jezusovo navzočnost na barki kot podobo Cerkve. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Čudežni ulov je prispodoba ulova ljudi preko službe milosti, ki utemeljuje Cerkev in ji daje rast vse do danes, saj Jezus preko pridiganja evangelija vodi ljudi v svojo Cerkev. Sv. Efrem Sirski pa pravi: »Kakor so se preroki trudili vso noč, tako tudi apostoli. En čoln predstavlja Jude in drug prenapoln pa pogane.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Peter kakor demoni prepozna v Jezusu Svetega od Boga. Prevzel ga je strah saj je pred tolikšno svetostjo prepoznal za grešnika.« Maksim Torinski zaključi: »Loviti ljudi pomeni pridigati jim, da je v Jezusu Božje kraljestvo in pripeljati jih v to kraljestvo preko zakramenta Cerkve.«

 

 

MOLITEV
 

Bog, naš Oče, tvoja družina smo in ti si naša edina opora. Ponudi nam v pomoč svojo rešilno roko in je nikoli ne odmakni. Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.