1. adventna nedelja, 28. 11. 2021

Evangeljske besede današnje prve adventne nedelje se nam na prvi pogled zdijo dokaj trde. Adventni čas si namreč predstavljamo kot miren in spokojen čas, Cerkev pa pred nas danes postavlja evangelij o stiski in strahu pred prihodom Sina človekovega. Današnji evangelij je svarilo, da bi se v adventu osredotočili na to, kar je bistveno. Želi nas opozoriti, da Gospoda ne bomo srečali v udobju, zunanjem blišču in sijaju. Ne, Gospod želi vstopati v našo notranjost; pa četudi skozi preizkušnje in trpljenje. Naj nas skozi prvi adventni teden spodbujajo tudi besede sv. Bernarda: "Poglobite se v smisel tega adventa. In predvsem glejte, kdo je ta, ki prihaja, od kod prihaja in kam prihaja; po kaj prihaja, kdaj in kod prihaja."

NEDELJSKA BOŽJA BESEDA

1. berilo

Iz Davidovega rodu pride Odrešenik

Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 33,14-16)

Glej, pridejo dnevi, govorí Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši. Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delal bo prav in pravično v deželi. Tiste dni bo Juda rešen in Jeruzalem bo prebival na varnem. Takole pa ga bodo imenovali: »Gospod, naša pravičnost.«

Psalm

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.

Ps 25,4-5.8-9.10.14

Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati,
svojih steza me naúči.
Vodi me v svoji resnici in me uči,
saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

Gospod je iskren in dober,
zato poučuje grešnike o pravi poti.
Ponižne vodi v pravici,
ponižne uči svojih potov.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

Vse Gospodove steze so dobrota in zvestoba za tiste,
ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.
Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo,
razodeva jim svojo zavezo.

Odpev: »K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.«

2. berilo

Utrjeni za Kristusov prihod

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 3,12-4,2)

Vas pa naj Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, prav kakor jo čutimo mi do vas, da bi tako utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.
Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako že živíte. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

Evangelij

Naše odrešenje je blizu

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,25-28.34-36)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

MISLI BENEDIKTA XVI.

S to nedeljo začenjamo po Božji milosti novo bogoslužno leto, v katero vstopimo z adventom, časom priprave na Gospodovo rojstvo. Drugi vatikanski koncil je v konstituciji o bogoslužju zatrdil, da Cerkev “v letnem ciklu predstavi celotno Kristusovo skrivnost od učlovečenja in rojstva pa vse do vnebohoda, od binkošti do pričakovanja blaženega upanja in Gospodove vrnitve. Na ta način Cerkev, ko se spominja skrivnosti odrešenja, odpira vernikom bogastvo zveličavnega delovanja in zaslug njenega Gospoda tako, da je le to na nek način navzoče v vsakem trenutku in bi lahko verniki prišli v stik s tem ter bili napolnjeni z zveličavno milostjo” (Sacrosanctum Concilium 102).

To je resničnost bogoslužnega leta, videnega, če tako rečemo, “z Božje strani”. Kaj pa s človekove strani, s strani zgodovine in družbe? Kakšen pomen lahko ima? Na to nam odgovarja ravno pot adventa, ki jo danes začenjamo. Današnji svet potrebuje predvsem upanje in to tako ljudstva, ki so na poti razvoja, kakor tista, ki so ekonomsko razvita. Vedno bolj se namreč zavedamo, da se nahajamo na isti barki in se lahko rešimo le skupaj. Predvsem pa nam postaja jasno, ko gledamo kako propadajo lažne gotovosti, da potrebujemo upanje, ki mu res lahko zaupamo. To pa lahko najdemo samo v Kristusu, ki je, kakor pravi Pismo Hebrejcem: »včeraj in danes, isti tudi na veke« (Heb 13,8). Gospod Jezus je prišel v preteklosti, prihaja v sedanjosti in bo prišel v prihodnosti. On zaobjema vse razsežnosti časa, saj je umrli in vstali. On je Živeči in medtem ko deli z nami človeško negotovost, ostaja za vedno ter nam ponuja Božjo trdnost. Je namreč ‘meso’ kot mi in ‘skala’ kakor Bog. Vsakdo, ki koprni po svobodi, po pravičnosti ter miru, naj se vzravna in dvigne svojo glavo, saj je v Kristusu osvoboditev blizu (prim. Lk 21,28), kakor beremo v današnjem evangeliju. Zato lahko zatrdimo, da Jezus Kristus ni samo za kristjane ali samo za vernike, temveč za vse ljudi, saj je On, ki je središče vere tudi temelj upanja. In to upanje potrebuje vsako človeško bitje.

Na kratko še razmislimo o pomenu besede advent, ki jo lahko prevedemo kot “navzočnost” oziroma “prihod”. V antičnem svetu so uporabljali ta izraz, ko so hoteli naznaniti prihod nekega funkcionarja ali pa obisk kralja oziroma cesarja v neko pokrajino. Je pa ta izraz označeval tudi prihod božanstva, ki pride na dan iz skritosti, da se razodene z močjo oziroma se pojavi med obhajanjem njenega kulta. Kristjani so prevzeli besedo ‘advent’, da bi izrazili svoj odnos do Jezusa Kristusa. Jezus je namreč Kralj, ki je vstopil v to našo ubogo pokrajino, imenovano zemlja, da bi vsem povrnil vid. Praznovanja njegovega prihoda se udeležujejo vsi, ki Vanj verujejo in ki v bogoslužnem zboru verujejo v njegovo navzočnost. Z besedo advent se hoče izraziti, da je Bog tu,  da se ni umaknil s sveta in nas pustil samih. Četudi ga ne moremo videti in otipati kakor s čutili zaznane resničnosti, pa je On tukaj ter nas obiskuje na različne načine.

Dragi prijatelji, advent je čas navzočnosti in pričakovanja večnosti. Zaradi tega je še posebej čas veselja, ponotranjenega veselja, ki ga nobeno trpljenje ne more izbrisati. Veselje zaradi dejstva, da je Bog postal otrok. To veselje, v nas nevidno navzoče, nas opogumlja, da z zaupanjem gremo naprej. Devica Marija je zgled in podpora tega notranjega veselja, saj nam je bilo po njej podarjeno dete Jezus. Naj nam Ona, zvesta učenka svojega Sina, izprosi milost, da bomo ta bogoslužni čas preživeli budni in v pričakovanju dejavni. 

MOLITEV

Vsemogočni Bog, utrdi nam voljo, da bomo prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli. Tako bomo prišli na njegovo desnico in večno živeli v njegovem kraljestvu, kjer s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.