Predstavitev župnije, župnijske cerkve in cerkvice na Pekrski gorci

ŽUPNIJA
Župnija Limbuš je rimakatoliška župnija. Njen zavetnik je sv. Jakob Starejši, apostol. Je del Dekanije Maribor ter Mariborske nadškofije in metropolije. Župnija Limbuš obsega Limbuš, Pekre, Hrastje, Vrhov dol, Damiševo naselje, Laznico ter Bistrico ob Dravi (do potoka). Nastanek župnije je povezan z župnijo sv. Magdalene Maribor.

ŽUPNIJSKA CERKEV

Kratka zgodovina
Prvotna gotska cerkev v Limbušu je bila zgrajena okoli leta 1300. Leta 1387 zasledimo prvo pisno omembo cerkve. V začetku 16. stol. je bil prizidan zvonik (ta je bil za etažo nižji od sedanjega), konec 17. stol. pa so nadzidali ladjo z ravnim stropom, povišali zvonik ter prizidali prezbiterij in obe kapeli. Leta 1708 je bil izdelan glavni oltar. V prvi polovici 18. stol je bilo urejeno banjasto obokanje stropa cerkve ter prizidana zakristija, ki so jo leta 1833 povečali. Leta 1864 zasledimo zapis o pokopališču okoli cerkve. 20.10.1870 je bila cerkev po prenovi in poslikavi fresk Jakoba Brolla posvečena. Med letoma 1997 in 1998 je potekala velika prenova notranjosti cerkve. V teh letih je cerkev dobila nov daritveni oltar, ambon ter krstilnik. Po tej veliki prenovi je bila cerkev ponovno posvečena. Kmalu po veliki notranji prenovi je sledila tudi velika obnova zunanjosti cerkve v letu 2004.

Glavni oltar
Glavni oltar je bil izdelan leta 1708 v delavnici Franca K. Reisa v Mariboru. V osrednji niši nad tabernakljem je kip sv. Jakoba, zavetnika cerkve in župnije. Ob straneh so kipi velikih cerkvenih očetov: sv. Ambrozija in sv. Gregorja na levi strani ter sv. Hieronima in sv. Avguština na desni strani. Nad osrednjo nišo s sv.Jakobom je niša s prizorom kronanja Device Marije ter kipa sv. Petra in Pavla.       

Stranska oltarja sv. Mihaela ter sv. Johaima in sv. Ane
Med prezbiterijem in ladjo, se nahajata dva stranska oltarja. Levo je stranski oltar sv. Mihaela s kipom Srca Jezusovega, desno pa oltar sv. Johaima in sv. Ane s kipom Srca Marijinega.

Marijina kapela z oltarjem Lurške Matere Božje
Na severni strani cerkve se nahaja stranska kapela posvečena Mariji. V njej je oltar Lurške Matere Božje s kipom Lurške Matere Božje, dvema angeloma ter prizorom Marijinega zaspanja. Na stenah so freske z upodobitvijo Žalostne Matere Božje, Angelovega oznanjenja ter Marije Brezmadežne. V velikonočnem času je v tej kapeli postavjen Božji grob.

Kapela Kronane glave z znamenitim Grozdnim oltarjem
Nasproti Marijine kapele se nahaja kapela Kronane glave. V njej je znameniti oltar imenovan Grozdni oltar iz začetka 18. stol. V središču oltarja je podoba Kronane glave nad njo pa podoba svetega Duha. Oltar je pravzaprav velika upodobitev vinske trte, vzpenjajoče se iz štirih amfor. V kapeli sta tudi dve freski z upodobitvama svete Evharistije in Jezusa Dobrega pastirja.

Prižnica
Med stranskim oltarjem sv. Mihaela in Marijino kapelo se nahaja stara prižnica. Spodnji del (podstavek) je šestkotne oblike. Na tem delu so upodobljeni štirje evangelisti ter Jezus Dobri pastir. Na zgornjem delu so trije angeli s simboli vere (križ), upanja (sidro) in ljubezni (srce). Na vrhu je angel z dvema tablama desetih Božjih zapovedi.

Pevski kor ter orgle
V zadnjem delu cerkve je pevski kor ter orgle Dominika Rakterja, ki jih je cerkev dobila leta 1886 in so bile v celoti prenovljene leta 2001.

CERKEV NA PEKRSKI GORCI

Na Pekrski gorci (nadmorska višina 334 m) stoji cerkvica Žalostne Matere Božje, imenovana tudi Slovenska kalvarija. Sprva naj bi bil na tem mestu postavljen križ okoli leta 1664. Kasneje, natančneje leta 1832, se je začela gradnja cerkvice, ki stoji še danes. Cerkvica je bila dokončana in blagoslovljena 3. maja 1835. Leta 1865 je bila prenovljena. V tem času je bil prezbiterij poslikan s freskami (na desni strani je upodobljen izgon prastaršev iz raja, na levi prizor Kristusovega rojstva, nad oltarjem pa poveličanje svetaga križa). Oltar je bil nanovo pobarvan, namestili so tudi sliko Žalostne Matere Božje. Slovesna blagoslovitev po obnovi je bila opravljena na velikonočni ponedeljek 2. aprila 1866. Po drugi svetovni vojni je bila cerkvica tarča vandalizma, nekateri pa so si tudi prizadevali, da se odstrani. Kljub temu se je, po veliki zaslugi takratnega limbuškega župnika Jeseneka, ohranila in bila redno vzdrževana. V letu 1995, je bila elektrificirana in nekoliko obnovljena, pred tem pa so bile obnovljene tudi štiri kapelice s postajami Križevaga pota. Sedaj so v cerkvici redno svete maše, vsako prvo nedeljo v mesecu od maja do oktobra ter na sveti večer.