Praznik vseh svetih, 1. november

Na praznik vseh svetih se v katoliški Cerkvi spominjamo vseh tistih, ki so že dosegli nebeško kraljestvo. Je izraz vere Cerkve, da so poleg vseh javno razglašenih in zapisanih svetnikov svetništvo dosegli tudi neimenovani možje in žene vseh časov.

Zgodovina praznika sega že v 4. stol., ko so na vzhodu praznovali praznik vseh svetih po binkoštih. Prek Galileje ga je v 9. stol. sprejela tudi Cerkev v Rimu in določila, naj se ta praznik obhaja vsako leto 1. novembra.

Praznik vseh svetih je za katoličane dan veselja in upanja. To ni dan mrtvih ampak dan živih, kajti svetniki so živi. Zanje velja namreč božja obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!«

PRAZNIČNA BOŽJA BESEDA

1. berilo

Svetih je nad vsako število

Berilo iz knjige Razodetja (Raz 7,2-4.9-14)

Jaz, Janez, sem videl drugega angela, ki se je dvigal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga; zaklical je z močnim glasom štirim angelom, ki jim je bilo dano škodovati zemlji in morju: »Ne škodujte zemlji ne morju ne drevju, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njih čelih.« In slišal sem število zaznamovanih: sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.«
In rekel mi je eden izmed starešin: »Ti, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« In odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo.

Psalm

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Ps 24,1-6

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,
zemeljski krog in njegovi prebivalci.
On ga je utemeljil na morjih
in ga ustalil na tekočih vodah.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Kdo pojde na Gospodovo goro,
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čistega srca,
kdor svoje duše ne obrača k praznim stvarem.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

Ta bo prejel Gospodov blagoslov
in plačilo Boga, svojega Odrešenika.
To je rod tistih, ki ga iščejo,
ki iščejo obličje Jakobovega Boga.

Odpev: »To je rod tistih, ki iščejo Boga.«

2. berilo

Sveti gledajo Boga, kakršen je

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 3,1-3)

Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče, da se imenujemo in smo Božji otroci. Zaradi tega nas svet ne pozna, ker njega ni spoznal. Preljubi! Zdaj smo Božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo njemu podobni, ko se prikaže, ker ga bomo gledali, kakršen je. Vsakdo, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je on čist.

Evangelij

Veliko je plačilo v nebesih

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12)

Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.«

RAZLAGA CERKVENIH OČETOV

Kromacij Oglejski se sprašuje: »Zakaj se je Gospod povzpel na goro, da bi oznanil svoj nauk?« Najprej Kromacij sam odgovarja na to vprašanje: »Da bi lahko dal svojim učencem božanske zapovedi, s katerimi bi se izogibali zemeljskih reči, iskali pa nebeške.« Sv. Hieronim na isto vprašanje odgovarja: »da bi lahko vodil svoje ljudstvo naproti višjemu življenju.« Sv. Avguštin pa: »da bi bil znan vzvišen Očetov ter Sinov nauk.« Neznani pisec pa na vprašanje, zakaj se je Gospod povzpel na goro, poda jasen odgovor: »S tem je (Gospod) pokazal, da se mora vsak, ki uči in sprejme pot Božje pravičnosti, dvigniti do najvišjih duhovnih kreposti. Prav tako se mora danes vsak, ki hoče poučevati skrivnosti Resnice, povzpeti na goro Cerkve.« Sveti Janez Krizostom pa pravi, »da jih je Jezus poučeval glede na njihove zmožnosti poslušanja tako s tišino kakor z besedo.« Kromacij Oglejski zaključi: »Na začetku je bila na gori samo Mojzesu dana resnost postave, ljudstvu pa ni bilo dovoljeno približati se. Sedaj pa so vsi poklicani, približati se Jezusu, da bi od Njega prejeli dar evangelija.«

MOLITEV

Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge. Prosimo, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Oče naš... Zdrava Marija... Slava Očetu...