Postni čas
Na pepelnično sredo v Katoliški cerkvi pričenjamo postni čas, ki se zaključi z večerno mašo velikega četrtka. Gre za duhovno pripravo na največji krščanski praznik – veliko noč. Ta čas zaznamujejo molitev, post in dobra dela.
Postni čas so poznali že v dobi cerkvenih očetov torej že v prvih stoletjih krščanstva. Tako je globoko zakoreninjen v krščanski tradiciji in ima že od nekdaj poseben pomen.
Traja štirideset dni (iz štetja so odvzete nedelje, saj je za kristjane vsaka nedelja mala velika noč). Število štirideset ima v svetem pismu poseben pomen: Izraelci so štirideset let potovali preko puščave v obljubljeno deželo, Mojzes je bil štirideset dni na gori Sinaj, kjer je prejel zapovedi, Jezus se je pred javnim delovanjem štirideset dni postil v puščavi …
Da bi bil postni čas resnično čas milosti in temeljite priprave; da nekoliko popravimo odnos do Boga, sebe in bližnjega, ki se je skozi leto morda nekoliko skrhal, nam cerkev v postnem času priporoča molitev, post in dobra dela.
Molitev je eden najpomembnejših vidikov postnega časa. Po molitvi človek poglablja svoj odnos z Bogom. Papež Frančišek je zapisal: »Kadar molim, Bog diha v meni.« Tako je pri molitvi, še posebej v postnem času, pomemben vidik izročanja Bogu ter premišljevanje. Le ko se bomo v polnosti izročili Gospodu ter premišljevali o Bogu se mu bomo tako tudi približali.
Drugi pomemben vidik postnega časa je post. Mnogi to staro a tako živo cerkveno tradicijo razumejo napačno. Ne gre zgolj za to, da ne uživamo mesa, mesnih jedi; pomembna je odpoved. Gotovo je prav, da se na pepelnično sredo ter veliki petek držimo strogega posta (to pomeni da se do sitega najemo samo enkrat v dnevu) in da se vse petke v postnem času vzdržimo uživanja mesnih jedi, a če v tem dejanju ne vidimo nekega globljega smisla je vse zaman. Pomembno je, da se zavedamo da nam odpoved nečemu telesnemu, nečemu kar je od sveta, dviga našega duha. To je smisel posta. Pridružimo se svetopisemskemu avtorju, ki pravi, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.
In potem nam postni čas za obnovo odnosa do sočloveka ponuja še dobra dela oz. po starejši katoliški tradiciji miloščino. Nekdaj je bilo v navadi, da se je v postnem času dajalo miloščino za pomoči potrebne. Kakorkoli že, če želimo obnoviti odnose z ljudmi okoli nas je pomembno da začnemo pri preprostih dejanjih: nasmehu, prijazni besedi ter pomoči pri čisto preprostih opravilih. Prav je, da se v postnem času zavedamo pomena dobrih del. Naj vsak pomaga po svojih zmožnostih, pa naj bo to finančna ali pa čisto praktična pomoč. Priložnosti za to gotovo ne manjka.
Poglobimo v postnem času preko molitve, posta in dobrih del svojo vero upanje in ljubezen, kakor nas v letošnji poslanici nagovarja papež Frančišek. Predvsem pa naj bo postni čas, čas prenove našega življenja, saj se bomo tako lahko bližali Kristusu. »Ljudje izvir vseh težav pogosto iščemo okoli sebe, ne znamo pa se vprašati "Kaj če so se težave pojavile zato ker nisem dovolj blizu Kristusu?",« tako je zapisal duhovnik Angel Maria Dorronsoro. Naj bo to cilj letošnjega postnega časa (žal bo še vedno zaznamovan z epidemijo) vedno in povsod iskati Kristusa ter se mu bližati.
