Avtor: Župnija Limbuš Objavljeno: 19. 02. 2022

7. navadna nedelja, 20. 2. 2022

Evangelij današnje nedelje (glej Lk 6,27-38) zadeva točko, ki je v središču krščanskega življenja in ga opredeljuje: ljubezen do sovražnikov. Jezusove besede so jasne: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami« (v. 27-28). Ne gre za nekaj, izbirnega, ampak za zapoved. Ni za vse, ampak za učence, ki jim Jezus pravi »vi, ki poslušate«. On zelo dobro ve, da je ljubezen do sovražnikov onkraj naših zmožnosti, vendar pa je zato postal človek: ne zato, da bi nas pustil takšne, kakršni smo, ampak da bi nas preoblikoval v može in žene, ki so sposobni večje ljubezni, ljubezni njegovega in našega Očeta. (papež Frančišek)

 

 

NEDELJSKA BOŽJA BESEDA



1. berilo

David je prizanesljiv do Savla

Berilo iz 1. Samuelove knjige (1 Sam 26,2.7-9.12-13.22-23

Tiste dni je Savel vstal in šel v Zifsko puščavo, z njim pa tri tisoč mož, izbranih Izraelcev, da bi poiskali Davida v Zifski puščavi. David in Abišáj sta prišla ponoči k ljudstvu, in glej, Savel je spal, ležeč v vozni pregradi, njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovem zglavju, Abnér in ljudstvo pa so ležali okrog njega.
Tedaj je Abišáj rekel Davidu: »Danes ti je Bog izróčil tvojega sovražnika v roko. Dovôli zdaj, da ga enkrat s sulico pribijem k zemlji drugič ga ne bo treba!« David pa je rekel Abišáju: »Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in ostati nekaznovan?« David je vzel sulico in vrč za vodo od Savlovega zglavja. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl, ne da bi kdo zaznal, ne da bi se kdo zbúdil, kajti vsi so spali, ker je nanje prišlo od Gospoda trdno spanje.
David pa je prišel na nasprotno stran in se od daleč postavil na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi. David je zaklical in rekel: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride čez kateri izmed mladeničev in jo vzame. Gospod pa naj vsakemu povrne po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti danes te je Gospod dal meni v roko, pa nisem hôtel iztegniti svoje roke zoper Gospodovega maziljenca.«

 

Psalm

Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«

Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13

Slávi, moja duša, Gospoda,
njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«

Gospod odpušča vso tvojo krivdo,
ozdravlja vse tvoje bolezni.
Iz jame rešuje tvoje življenje,
krona te z dobroto in usmiljenjem.

Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«

Gospod je milostljiv in usmiljen,
počasen za jezo in bogat z dobroto.
Z nami ne ravna po naših grehih,
ne vrača nam po naši krivdi.

Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«

Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,
odriva od nas naše pregrehe.
Kakor oče izkazuje usmiljenje otrokom,
Gospod izkazuje usmiljenje tistim, ki se ga bojijo.

Odpev: »Gospod je milostljiv in usmiljen.«

 

2. berilo

Po Kristusu smo deležni tega, kar je nebeško

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 15,45-49)

Bratje in sestre, prvi človek Adam je postal živa duša, poslednji Adam pa oživljajoči duh. Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno, zatem to, kar je duhovno. Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes. Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.

 

Evangelij

Bodite usmiljeni, kakor je Bog usmiljen

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 6,27-38

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

 


 

RAZLAGA CERKVENIH OČETOV
 

Sv. Avguštin razlaga: »Svet ljubi svojo krivdo in sovraži svojo naravo, medtem ko mora imeti kristjan nasprotno držo do sveta.« Tertulijan pojasnjuje: »Ljubiti svoje sovražnike zahteva dejanje volje, ki je nasprotna tisti spontani. To dejanje so sposobni storiti samo kristjani.« Sv. Ambrož dodaja: »Ljubiti svoje sovražnike je izraz dejavne ljubezni, ki izhaja neposredno iz Božje ljubezni. Kristus je medtem, ko je trpel na križu, molil za tiste, ki so ga ubijali.« Evzebij Cezarejski pravi: »Jezus predpostavlja, da nasilje, torej da te udarijo po licu, ni kazen za kriminalno dejanje, ampak da izhaja iz preganjanja. Moliti za sovražnike pomeni sodelovati pri dobrem za sovražnika, kar vsekakor ni znamenje površinske ljubezni.« Sv. Izak iz Niniv nadaljuje: »Učenci morajo biti pripravljeni, da z njimi ravnajo nasilno, jim vzamejo obleko in materialne dobrine. Oseba, ki je usmiljena, prenaša krivičnost.« Sv. Efrem Sirski pojasnjuje: »Če ima ljudstvo Kristusovega duha, kakor učijo blagri, tedaj bo sprejelo to preganjanje kot nekaj pričakovanega, saj je Kristus dopolnitev postave, kajti s svojo krvjo je spremenil postavo.« Sv. Ciprijan razlaga: »Sv. Štefan, prvi krščanski mučenec, s tem ko je ljubil svoje sovražnike, nam kaže, kako hodi za Kristusom.« Sv. Bazilij Cezarejski razmišlja: »Bralec ne more, da ne bi pomislil na Jezusovo trpljenje, ko prostovoljno dopusti, da ga bijejo in slečejo. Jezus hoče, da gremo onkraj preprostega povračila pri dajanju, saj gre za dar in za posojilo, dar za nas, a tudi posojilo, saj to, kar posojamo, nam je bilo podarjeno.« Origen pojasnjuje: »Bog je v nas položil svojo podobo in sličnost. Ta božanska podoba je vidna v tistih, ki so usmiljeni, kakor je usmiljen nebeški Oče. Sv. Ciril Aleksandrijski zatrdi: »Usmiljenje je značilnost Boga.« Sv. Justin, mučenec to pojasni: »Vsi ti stavki označujejo Boga kot usmiljenega tako do pravičnega kot do krivičnega.« Sv. Avguštin dodaja: »Lahko bi dali praktične primere, kako je potrebno drugim izkazovati to usmiljenje, še zlasti, da se opusti željo po maščevanju in se skuša biti sočuten z bližnjim.« Sv. Efrem Sirski pojasnjuje: »Jezusovi učenci kažejo svetu značilnosti Boga, ki sodi s pravičnostjo in odpušča z milostjo.« Sv. Avguštin nadaljuje: »Jezusovo usmiljenje se izraža na dva načina: odpuščanje in velikodušnost, dve obliki miloščine in dve krili molitve.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Božja velikodušnost je paradoks, še posebej, če uporablja človeške sheme, da opiše svoje dajanje darov.«

 

 

MOLITEV
 

Vsemogočni Bog, nikoli naj ne izgubimo izpred oči tvojih načrtov, da bomo spoznali tvojo voljo in govorili in delali, kot je tebi všeč. Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.